»Večja količina virusa vodi v večji delež odmrlih celic.«

»Znanstveno je mogoča le ena pot. PCR-test je lahko pozitiven, HAT pa je lahko negativen. Obratno pa je nekaj narobe s testom ali izvajanjem testiranja. S PCR-testi pomnožujemo genetski material. Teoretično je mogoče že ena sama kopija virusa, nobene bolezni, že prisotna v brisu. Potem se virus množi in PCR je pozitiven do konca bolezni. Ko virus že odmre, je genetski material še vedno prisoten in PCR-test je lahko pozitiven. Hitri antigenski testi pa temeljijo na količini virusa, torej mora biti dovolj virusa. Zdaj se razvijajo testi iz sline, kar bo glede odvzema lažje za mladostnike. Vendar mora biti tudi v slini dovolj virusa, saj ga je tam nekoliko manj kot v nosni sluznici ali grlu. PCR-testi so merilo. Hitri testi pa se morajo približati na 85, 90 odstotkov glede na PCR. Hitri antigenski testi bodo zajeli bistveno krajše okno, ko je že dovolj virusa v nosni sluznici in ko je virus še virabilen.«

»Imamo dovolj testov, tako testov PCR kot hitrih testov, vendar hiter porast okužb povzroča začasen pritisk.«

»Hitrim testom ne zaupajo.«

»Hitri testi niso popolnoma zanesljivi.«

»Pozitivni rezultat hitrega testa preverijo še s PCR-testom.«

»Želimo si več hitrih testov.«

»Količino virusa v odpadnih vodah merimo, ker okuženi ljudje izločajo virus prek blata.«

»To je ena od prednosti te metode, da lahko test razvijemo zelo hitro. Prav tako lahko test hitro prilagodimo novim različicam koronavirusa. Če imamo torej ustrezen genski zapis virusa, če imamo ustrezno opremo, imamo na voljo izjemno učinkovito metodo za odkrivanje novega koronavirusa.«